|
Poslao: 25 Okt 2010 19:43
|
rip
- Korto II
- Nezaboravni član
- Pridružio: 27 Feb 2010
- Poruke: 194
|
Mr. Majevica ::Са Дневника ХРТ Хрватски Мигови чувају Словеначко и БиХ небо ?
dnevnik.mpg - 26.22MB
Ja sam čuo nešto drugačije
b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&....._id=467649
što, po meni, ima više smisla.
|
|
|
|
|
Registruj se da bi učestvovao u diskusiji. Registrovanim korisnicima se NE prikazuju reklame unutar poruka.
|
|
|
Poslao: 25 Okt 2010 21:40
|
offline
- Pridružio: 09 Apr 2009
- Poruke: 59
- Gde živiš: Slovenija
|
Oficijelna poruka MORS-a:
Citat:Sporočilo
25.10.2010
Informacija Ministrstva za obrambo glede nadzora slovenskega zračnega prostora
V okviru zagotavljanja zmogljivosti Nata na področju zračne obrambe je razvit integriran sistem zračne obrambe Nata (NATINADS – Nato Integrated Air Defence System), ki vključuje varovanje zračnih prostorov držav članic zavezništva (Air Policing). Natov integriran sistem zračne obrambe vključuje predvsem tri ključne elemente, in sicer sistem zračnega poveljevanja in kontrole Nata, del nacionalnega sistema za nadzor in kontrolo zračnega prostora ter prestrezniška letala za hitro posredovanje. Za učinkovito delovanje nacionalnega sistema nadzora in kontrole zračnega prostora je nujno operativno delovanje vseh treh elementov skupaj.
Leta 2004 je z vstopom Republike Slovenije v Nato slovenski zračni prostor postal del integriranega zračnega prostora držav članic zavezništva, ki je varovan z integriranim sistemom zračne obrambe (NATINADS). Vse aktivnosti in obveznosti, povezane z uveljavitvijo začasne rešitve varovanja slovenskega zračnega prostora, ki je trenutno v veljavi do leta 2011, se izvajajo pod okriljem Nata. Tako Italija, z zagotavljanjem letal, in Madžarska, z zagotavljanjem pomožnega letališča, kot članici Nata izvajata nadzor ter varovanje integritete Natovega zračnega prostora nad ozemljen Republike Slovenije. Poudariti moramo, da slovenskega zračnega prostora ne varujejo italijanske zračne sile, ampak da suverenost zračnega prostora v celoti zagotavlja Republika Slovenija v okviru integrirane zračne obrambe z uporabo letalskih zmogljivosti njenih članic, v primeru Slovenije trenutno z letalskimi zmogljivostmi italijanskih zračnih sil.
Izvajanje nadzora in zaščite zračnega prostora Republike Slovenije poteka skladno s podpisanim Tehničnim sporazumom med Natovim poveljstvom v Izmirju, Turčija (ACC – Air Component Command), in Republiko Slovenijo. Z vključitvijo v zvezo Nato je Republika Slovenija deklarirala razpoložljive zmogljivosti sistema za nadzor in kontrolo zračnega prostora (16. bataljon za nadzor zračnega prostora) pod operativno poveljevanje vrhovnemu zavezniškemu poveljniku za Evropo. Nabor sil Natovih zavezniških držav zagotavlja letala prestreznike, ki v primeru potrebe izvajajo naloge prestrezanja. Slovenska vojska je povezana z Natovim združenim zračnim operativnim centrom (Combined Air Operations Center-5 – CAOC-5), ki je sestavni del Natovega integriranega sistema zračne obrambe NATINADS (Nato Integrated Air Defence System) in s katerim izmenjuje podatke o situaciji v zračnem prostoru. CAOC-5 je odgovoren za aktiviranje prestrezniških letal za potrebe zaščite zračnega prostora Republike Slovenije.
Glede finančnih stroškov, povezanih z nadzorom in varovanjem integritete slovenskega zračnega prostora, Republika Slovenija z uveljavitvijo začasne Natove rešitve nadzora in varovanja integritete slovenskega zračnega prostora ni prevzela nikakršnih finančnih obveznosti. Vsi stroški varovanja slovenskega zračnega prostora bremenijo državo, ki na poziv zavezniškega poveljnika za operacije prispeva svoje zmogljivosti. V primeru nadzora slovenskega zračnega prostora to opravljajo letalske sile Republike Italije.
Dosedanje izkušnje so za Republiko Slovenijo dobre, Republika Slovenija pa si tudi dolgoročno prizadeva za izvajanje in uveljavitev takšne rešitve za zagotavljanje nadzora ter varovanja integritete zračnega prostora, ki bo najracionalnejša in najfunkcionalnejša.
Republika Slovenija v svojih dolgoročnih dokumentih tudi nima predvidenih sredstev za vzpostavitev lastnih letalskih zmogljivosti za nadzor slovenskega zračnega prostora.
mors.si/index.php?id=novica&tx_ttne.....1f55a1d8e2
|
|
|
|
|
|
|
Poslao: 25 Okt 2010 23:19
|
offline
- Pridružio: 09 Apr 2009
- Poruke: 59
- Gde živiš: Slovenija
|
Ashaman PVO ::Japidsom,moze prevod na srpski,na translatoru nista nije povezano.
Može:
Obaveštenje
25.10.2010
Informacija Ministarstva za odbranu u vezi nadzora slovenskog zračnog prostora
U okviru osiguravanja sposobnosti Nata na području zračne odbrane bijo je razvit integriran sistem zračne odbrane Nata (NATINADS – Nato Integrated Air Defence System), koji uključuje čuvanje zračnih prostora država članica savezništva (Air Policing). Natov integriran sistem zračne odbrane uključuje prije svega tri ključne elemente, to su sistem zračne komande i kontrole Nata, deo nacionalnog sistema za nadzor i kontrolu zračnog prostora te prestrezni avioni za brzo reagiranje. Za učinkovito delovanje nacionalnoga sistema nadzora i kontrole zračnog prostora je obavezno operativno delovanje sviju tri elemenata skupa.
G. 2004 je sa ulaskom Republike Slovenije u Nato slovenski zračni prostor postao deo integriranog zračnog prostora država članica savezništva, koji je čuvan sa integriranim sistemom zračne odbrane (NATINADS). Sve aktivnosti in obaveze, povezane s uvažavanjem privremenog rešenja odbrane slovenskoga zračnog prostora, koji je trenutno u važnosti do g. 2011, se vršijo pod okriljem Nata. Tako Italija, sa osiguravanjem aviona, i Madžarska, sa osiguravanjem pomožnog aerodroma, kao članice Nata izvode nadzor te čuvanje integritete Natovog zračnog prostora nad teritorijom Republike Slovenije. Naglasiti moramo, da slovenski zračni prostor ne čuvaju italijanske zračne sile, već da suverenost zračnog prostora u cjelini izvršava Republika Slovenija u okviru integrirane zračne odbrane sa upotrebom avijacije njenih članica, u primeru Slovenije trenutačno letečim silama italijanske avijacije.
Izvođenje nadzora i zaštite zračnog prostora Republike Slovenije vrši se skladno s podpisanim Tehničkim ugovorom među Natovom komandom u Izmiru, Turska (ACC – Air Component Command), in Republikom Slovenijom. S pridruženjem u vezu Nato, Republika Slovenija je deklarirala razpoložljive mogučnosti sistema za nadzor i kontrolu zračnog prostora (16. bataljon za nadzor zračnog prostora) pod operativnu komandu vrhovnog savezničkog komandanta za Evropu. Izbor sila Natovih savezničkih država nudi avione presretaće, koji u primeru potrebe izvođe zadaće presretavanja. Slovenska vojska je povezana sa Natovim udruženim zračnim operativnim centrom (Combined Air Operations Center-5 – CAOC-5), koji je sastavni deo Natovog integriranog sistema zračne odbrane NATINADS (Nato Integrated Air Defence System) i sa kojim izmenjuje podatke o situaciji u zračnom prostoru. CAOC-5 je odgovoran za aktiviranje aviona presretaća za potrebe zaštite zračnog prostora Republike Slovenije.
Što se tiče finansijskih troškova, povezanih sa nadzorom i čuvanjem integritete slovenskog zračnog prostora, Republika Slovenija sa uvođenjem privremenog Natovog rješenja nadzora i čuvanja integritete slovenskog zračnog prostora nije preuzela nikakve finansijske obaveznosti. Svi troškovi čuvanja slovenskog zračnog prostora obavezuju državu, koja na poziv savezničkog komandanta za operacije doprinosi svoje vojničke sposobnosti. U primeru nadzora slovenskog zračnog prostora to vrše leteče sile Republike Italije.
Dosadašnja iskustva su za Republiku Sloveniju dobra, međutim Republika Slovenija dugoročno radi na mogučnosti rješenja za nadzor i čuvanje integritete zračng prostora, koji bi bio najracijonalniji i najfunkcijonalniji.
Republika Slovenija takođe u svojim dugoručnim planovima nema predviđenih sredstava za uvođenje vlastitih letečih sposobnosti za nadzor slovenskog zračnog prostora.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poslao: 03 Nov 2010 16:20
|
offline
- Buva
- Legendarni građanin
- Pridružio: 10 Apr 2010
- Poruke: 3056
- Gde živiš: i ja se pitam...
|
Raspored opterećenosti nosača na MiG-21 je isti kao na Orlu odnosno 350 kg spoljnji nosači;500 kg unutrašnji nosači i 800 kg podtruoni nosač.U slučaju podvešavanja dopunskih rezervoara(popularno "bakovi") ispod krila nosači se menjaju.
|
|
|
|
|
|
|
Poslao: 03 Nov 2010 23:44
|
offline
- zixo
- Legendarni građanin
- Pridružio: 27 Sep 2006
- Poruke: 23404
- Gde živiš: Beograd
|
U literaturi pise da je nosivost MiG-a 21 pod krilima ukupno 1500 kg.
|
|
|
|
|
|
